Šolski vrt kot didaktični pripomoček za izobraževanje srednješolcev

Transcription

1 Avtorji prispevka: Marijan Pogačnik, Biotehniški center Naklo, Slovenija, Dragan Žnidarčič, Biotehniška fakulteta, Slovenija, Jelka Strgar, Biotehniška fakulteta, Slovenija, Šolski vrt kot didaktični pripomoček za izobraževanje srednješolcev Povzetek V devetdesetih letih prejšnjega stoletja zasledimo močno gibanje za ponovno oživitev šolskih vrtov v evropskih državah in ZDA. Namen, vrsta in ureditev teh vrtov so se skozi različna obdobja spreminjali in se prilagajali potrebam časa. Na začetku formiranja so bili ti vrtovi namenjeni izključno izobraževanju, v šestdesetih letih dvajsetega stoletja pa so se uporabljali bolj v rekreacijske in sprostitvene namene.tudi iz tega razloga je bil šolski vrt kot didaktično sredstvo iz predmetnika izpuščen. V informacijski družbi je namreč uporaba virtualnih pripomočkov bistveno bolj zanimiva in enostavna. Tudi pri nas beležimo v zadnjih desetih letih povečano zanimanje za oživitev različnih vrtov, ki naj bi bili uporabljani pretežno za spoznavanje in krepitev biološkega in ekološkega znanja ter za usposabljanje za pridelovanje hrane. V Biotehniškem centru Naklo smo izdelali načrte za več različnih šolskih vrtov, ki jih bomo uporabljali v didaktične namene za poučevanje praktičnega in teoretičnega dela. Tako bomo imeli za izobraževanje: vrt medovitih rastlin, biodinamični, kolekcijski, okrasni in predstavitveni vrt. Prispevek govori o možnosti uporabe šolskih vrtov pri splošnih in strokovno teoretičnih predmetih pri dve-, tri- in štiriletnih programih biotehniške usmeritve ter pri tehniški gimnaziji. Pri analizi predmetnikov in katalogov znanja smo ugotovili največ možnosti uporabe pri Naravoslovju pri dve- in triletnih programih in Varovanju okolja z osnovami trajnostnega razvoja pri triletnih programih. Pri štiriletnih programih je možnost uporabe pri predmetu Trajnostni razvoj in biologija. Z medpredmetnim povezovanjem je uporaba šolskih vrtov za didaktične namene bistveno širša in omogoča dober razvoj naravoslovnih kompetenc pri dijakih. Ključne besede: šolski vrt, biotehniški program, predmetnik, katalog znanja School Garden as a Didactic Tool in Secondary Education Sumary Since the 1990s, the movement for revival of school gardens has gained strength in the European countries as well as in the USA. In response to the demands of a particular era, the purpose, type and arrangement of these gardens have been changing through time. At their beginnings, school gardens served educational purposes exclusively, whereas later, in the 1960s, they have been predominantly perceived as valuable means of recreation and relaxation. This perception has been one of the reasons why school gardens as didactic tools were ultimately left out of the curricula. Furthermore, virtual didactic tools in the information society have become significantly more interesting and easier to use. Since the last decade, considerable efforts to revive school garden as a means of acquiring and improving knowledge of biology, ecology and food production have been detected in Slovenia as well. At Biotechnical Center Naklo, we have designed various school gardens as didactic tools for teaching theory as well as practice. For educational purposes, the following types of garden

2 were designed: honey plants garden, biodynamic garden, plant collection garden, ornamental and demonstrative garden. In this article, we discuss the possibility of using school gardens as didactic tools for general, technical and theoretical subjects in two-, threeand four-year secondary vocational and technical programs of biotechnical orientation and technical upper secondary programs (technical gimnazija). The analysis of curricula and catalogs of knowledge has shown that school gardens were mostly applicable for Science in two- and three-year programs and for Environmental Protection with Fundamentals of Sustainable Development in three-year programs, whereas in four-year programs, school gardens were highly suitable for Sustainable development and Biology. The application of cross-curricular teaching methods further extends the use of school garden as a didactic tool and enhances the development of students' science competences. Keywords: school garden, biotechnical program, curriculum, catalog of knowledge 1. Uvod Šolski vrtovi so bili v preteklosti sestavni del šol in njihovega izobraževanja. Prve dostopne zapise o tem najdemo v Kmetijskih in rokodelskih novicah (Jaka iz Gorenskega, 1886). V letu 1886 poročajo že o državni podpori, ki so jo prejeli učitelji, ki so urejali te vrtove. Podpora je bila izplačana na podlagi odloka št c.-kr. kmetijskega ministrstva z dne 16. oktobra 1886 (Uzorni šolski vrtovi, 1885). Leta 1888 je Gustav Pirc po naročilu c.-kr. kmetijskega ministrstva napisal knjigo Vrtnarstvo s posebnim ozirom na obdelovanje in oskrbovanje vrtov. Odredba prosvetne uprave je bila, da mora imeti kmetijska šola pravilno urejen in oskrbovan šolski vrt, ki naj bi bil večji od 10 arov in je podlaga kmetijsko-prirodoznanskemu pouku. V tem vrtu mladina črpa osnovne pojme iz poljedelstva, sadjarstva, zelenjadarstva, cvetličarstva in čebelarstva. Pri tem se vzbujajo ljubezen do narave, veselje in volja za delo. Učitelji vrtnarji morajo narediti delovni načrt s skico in predvidenimi rastlinami za gojenje (Šolski vrtovi..., 1926). Šolske vrtove so nadzorovali nadzorniki (odlok št Višjega šolskega sveta z dne 22. februarja 1923), ki so poročali o stanju (Šolski vrtovi, 1923). V prispevku Naše delo (L. F., 1949) je opisana odredba, ki pravi, da mora vsaka ustanova imeti vsaj 25 arov zemljišča za ta namen. Prislan v članku Naš vrt (povzeto po Konec-Majcen, 1993) ugotavlja slabo stanje teh vrtov, tudi zaradi pomanjkanja vsebin v učnih načrtih. Pri tem citira pokojnega šolskega nadzornika Andreja Skulja, ki pravi: Šolski vrt je živ kabinet, ki prekaša vse preparate in najboljše slike. Strgar (1989, 6, 120) je v letih raziskovala stanje vrtov po Sloveniji, v anketi je sodelovalo 267 šol. Ugotovila je, da imajo številne šole za šolski vrt še vedno ustrezen prostor, nimajo pa jasno oblikovanih vzgojnoizobraževalnih ciljev. Ponovno so začeli šolski vrtovi oživljati po letu 1990, ko se je začel vnovič poudarjati njihov pomen (Hartman 1998, Leskovec, 1992). Večji razcvet, predvsem na osnovnih šolah, doživljajo po letu 2000, ko številna gibanja poudarjajo pomen lokalne pridelane hrane (šolski ekovrt, 2012). Društvo Mule je v letu 2010 začelo projekt Pobuda za mrežo evropskih javnih vrtov (European Network of Community Educatoin Garden) Didaktični pomen šolskih vrtov za izobraževanje in usposabljanje Sodobna družba je družba znanja, zato so ljudje postavljeni pred čedalje večje zahteve. V javnosti večinoma govorimo le znanju, manj pa o kompetencah, ki ji bodisi imajo ali jih morajo pridobiti udeleženci v izobraževalnem procesu (Šorgo, 2011). Gledano s tega stališča je zato pomembno, kakšni so sodobni kurikuli oz. učni načrti za posamezne predmete in kako jih uresničujemo. Pri tem igra veliko vlogo motivacija udeležencev (Tüysüz, 2010). V informacijski dobi smo učne načrte posodobili na informacijsko-prikazno raven, tu pa je malo prostora za samostojne praktične izvedbe (Armagan et all, 2010).

3 Šolski vrt je lahko osnova za medpredmetno povezovanje, za razvoj generičnih in drugih kompetenc, ki jih udeleženci pridobijo pri praktičnem izvajanju (Robinson et all, 2005). Hkrati pa je tudi odličen prostor za sprostitev (Rodney, 2010). 2. Material in metode V prvem delu raziskave smo pregledali predmetnike v dveh-, treh- in štiriletnih programih ter v tehniški gimnaziji. Izpostavili smo predmete oz. module, ki bi lahko bili neposredno ali posredno povezani s tematiko šolskega vrta. V drugem delu smo analizirali vsebino teh predmetov oz. modulov in preverjali možnost njihovega izvajanja na šolskem vrtu. V tretjem delu smo predstavili že narejene in načrtovane šolske vrtove. 3. Rezultati in diskusija 3.1. Programi izobraževanja v sekundarnem izobraževanju V tem delu smo se osredotočili na programe, ki jih izvajamo v srednji šoli Biotehniškega centra Naklo, tj. na biotehniške programe in program (bio)tehniške gimnazije. Večina biotehniških programov je bila prenovljena v letu 2007 v okviru Evropskega socialnega sklada (Biotehniška področja..., 2007), izjema je le tehniška gimnazija. Programi se razlikujejo po težavnostni stopnji in letih trajanja (dve-, tri-, štiriletni program, poklicnotehniški program) in po razmerju med splošnoizobraževalnimi in strokovnimi predmeti ter praktičnem izobraževanju. Tehniška gimnazija spada v okvir strokovnih gimnazij, zato ima v svojem predmetniku tudi strokovni del. Tabela 1: Struktura predmetnikov in število ur za posamezne programe Predmetnik/ programi NPI ure v % SPI v % SSI v % PTI v % GIM v % Splošnoizobraževalni predmeti Strokovni predmeti Odprti kurikul , , , , , , , , , , , , , ,3 280* 1 5,7 Interesne 3,4 300* 2 6, , ,4 96 3,5 dejavnosti Praktično 26,5 / / , , ,8 izobraževanje Skupaj Legenda: NPI nižje poklicno izobraževanje SPI srednje poklicno izobraževanje SSI srednje strokovno izobraževanje PTI poklicno-tehniško izobraževanje GIM tehniška gimnazija * 1 Izbirni predmeti * 2 Obvezne izbirne vsebine

4 Predmetniki posameznih programov so sprejeti na podlagi Zakona o organizaciji vzgoje in izobraževanja ter izhodišč, ki so bila sprejeta v okviru Strokovnega sveta Republike Slovenije za splošno ter za poklicno in strokovno izobraževanje. Podlaga za pripravo so poklicni standardi, v okviru katerih so opredeljeni spretnosti, veščine, znanje in kompetence, ki je treba pridobiti v času izobraževanja (Skupne informacije, 2012). Tabela 1 prikazuje razmerja med posameznimi sklopi, tj. splošnoizobraževalnimi in strokovnimi predmeti, dejavnostmi in praktičnim izobraževanjem. Odprti kurikul obsega predmete, za katere se šola dogovori z okoljem oz. socialnimi partnerji (delodajalci, starši, dijaki), praktično izobraževanje pa je razdeljeno na praktično izobraževanje na šoli in na izobraževanje pri delodajalcu. Delež praktičnega izobraževanja je pri triletnih programih za 1/3 večja v korist delodajalcev (912 ur), pri štiriletnih programih znaša le 152 ur, medtem ko je učenec v šoli 568 ur. Delež splošnoizobraževalnih predmetov je največji v gimnaziji (74 %) in v štiriletnem izobraževanju (42 45 %), najmanjši pa v dve- in triletnem izobraževanju (23 %). V teh programih je izobraževanje usmerjeno v delo, zato je večji delež praktičnega izobraževanja (27 35 %). V štiriletnih programih je delež praktičnega izobraževanja le %, medtem ko gimnazijski program tovrstnega izobraževanja ne pozna. V tabeli 2 so razvidni skupni predmeti oz. moduli, ki spremljajo posamezne programe. V okviru splošnoizobraževalnih predmetov sta to predmet Naravoslovje v dve- in triletnem program in predmet Biologija v štiriletnih programih in tehniški gimnaziji. V okviru strokovnih predmetov je skupna točka modul Trajnostni razvoj, ki je v triletnem program usmerjen v varovanje okolja. Pri strokovnih predmetih pa so še druge povezave z vsebinami šolskega vrta. Vsebine so v veliki meri povezane tudi s praktičnem izobraževanjem, vendar tega nismo navajali. V učnih načrtih teh treh predmetov bomo iskali vsebine, ki bi se lahko izvajale na šolskem vrtu.

5 Tabela 2: Predmeti oz. moduli biotehniških programov in tehniške gimnazije, povezani z vsebinami šolskega vrta Izobraževalni program Pomočnik v biotehniki in oskrbi Cvetličar, vrtnar, gospodar na podeželju Ime modula/ predmeta Družboslovje in naravoslovje, 2007 Osnove rastlinske pridelave Naravoslovje, 2007 Varovanje okolja z osnovami trajnostnega razvoja Izvedba v letniku 1, 2 2 1, 2 3 Letno št. ur/krediti v katalogu 155 ur od tega 93 ur naravoslovja 176/ ur 66/4 Letno št. ur/krediti izvedba* 1 64/2 176/10 66/3 66/4 Osnove rastlinske pridelave z varstvom rastlin Pek, slaščičar Naravoslovje, , 2 98/5 132 ur 98/5 66/3 Kmetijsko-podjetniški tehnik (KPT), hortikulturni tehnik (HT) Varovanje okolja z osnovami trajnostnega razvoja Trajnostni razvoj Biologija 3 4 1, 2, 3 66/4 68 ur obvezno, ostalo izbirno 66/4 170/9 Naravovarstveni tehnik Pridelava poljščin KPT Pridelava okrasnih rastlin Trajnostni razvoj Biologija 1, 2, 3 68 ur obvezno, ostalo izbirno 170/9 Živilsko-prehranski tehnik Kmetijsko-podjetniški tehnik (PTI), hortikulturni tehnik, živilsko-prehran. tehnik Ekosistemi Ekološke analize in monitoring Trajnostni razvoj Biologija Trajnostni razvoj * 1 Izvedeno v okviru samostojnega predmeta, preostale vsebine so integrirane v strokovne predmete. * 2 Preostale ure, 34 ur, so integrirane v Predelavo živil rastlinskega izvora in Živilsko mikrobiologijo z biotehnologijo. * 3 Število ur po predmetniku/število ur za maturo , 2, /12 220/12 68 ur obvezno, ostalo izbirno 220/12 220/12 136/7* 2 Biologija 4 68 ur obvezno, 170/9 ostalo izbirno Tehniška gimnazija Biologija 1, 2 140/315 ur* 3 140

6 3.2. Vsebine predmetov v povezavi s šolskim vrtom Tabela 3: Tematski sklopi oz. vsebine predmetov oz. modulov Predmet/ Vrste Tematski sklopi/vsebine modul programa Naravoslovje NPI Človekov odnos do okolja in posledice poseganja vanj, Voda in vodne raztopine Ekologija Okoljska vzgoja Naravoslovje SPI Vodne raztopine Ekologija Biologija SSI, PTI,GIM Razumevanje osnovnih konceptov delovanja življenjskih in ekoloških mehanizmov Ekologija tal Varstvena biologija in sonaravno vzdrževanje antropogenih ekosistemov Rastline in glive Trajnostni razvoj SPI, SSI, PTI, GIM Legenda: NPI nižje poklicno izobraževanje SPI srednje poklicno izobraževanje SSI srednje strokovno izobraževanje PTI poklicno-tehniško izobraževanje GIM tehniška gimnazija Deluje odgovorno in okolju prijazno ob upoštevanju temeljnih načel ekologije Varuje prostor, naravne vrednote in kulturno dediščino 3.3. Šolski vrt kot didaktični pripomoček V Medpodjetniškem izobraževalnem centru Biotehniškega centra bomo v letošnjem letu zasnovali različne tipe vrtov za različne namene: za izobraževanje, usposabljanje, raziskovanje in drugo. Ti vrtovi bodo namenjeni učencem, dijakom, študentom in drugi zainteresirani javnosti. Vrtovi bodo imeli različno vlogo, odvisno od zasnove, namena in ciljev, ki jih bomo zasledovali.

7 Tabela 4: Vloga vrtov v različnih funkcijah in za različne skupine prebivalstva Naloge Vsebine Skupine Izobraževanje Povezava s strokovnimi predmeti Dijaki, študenti Usposabljanje Raziskovanje Ogledi in prikazi Sprostitev in rekreacija Različni sistemi pridelave (ekološka pridelava, različne rastline, prikazi oblikovanja ) Demonstracijski in ekološki poskusi, semenarstvo, oblikovanje in drugo Različne rastline, različni koncepti vrtov Učna pot, športna orodja, klopi za sedenje Dijaki, študenti, odrasli, vrtičkarji in druga zainteresirana javnost Raziskovalci, študenti Učenci in druga zainteresirana javnost Dijaki, študenti zaposleni, lokalno prebivalstvo Vrt medovitih rastlin Vrt bomo zasnovali v Biotehniškem centru Naklo v okviru triletnega medregijskega projekta Amc Promo BID, ki se izvaja na Gorenjskem in na avstrijskem Koroškem. Vrt smo poimenovali Park medonosnih rastlin, obsega pa prostor za druženje, območje zelišč in dišavnic, nekošen travnik in območje sadnih grmovnic (Park medovitih rastlin, 2011). Biodinamični vrt Vrt bo prikazoval možnosti pridelave različnih vrst rastlin, ki jih bomo pridelovali po znanih metodah biodinamičnega kmetovanja. Pri tem bomo upoštevali vsa osnovna načela biodinamike in uporabljali tudi biodinamične preparate. V kasnejši fazi bomo za ta vrt tudi izpeljali postopek registracije. Kolekcijski vrt Na vrtu bodo različna žita, krmne rastline, oljnice in predivnice, rastline za podor, solatnice, špinačnice, čebulnice, stročnice, korenovke, kapusnice in plodovke. Posejali ali posadili bomo več kot 60 različnih vrst in sort v velikosti parcel od 0,5 do 1 metra v širino in približno enega metra v dolžino. Velikost vrta se bo gibala na površini približno 70 m 2 (Kolekcijski vrt, 2012). Okrasni vrt Okrasni vrt je pretežno namenjen za sprostitev dijakov, študentov in obiskovalcev Biotehniškega centra. Razteza se od parkirišča do vhoda v stavbo (Okrasni vrt, 2011). Predstavitveni vrt V okviru predstavitvenega vrta bomo povabili različna podjetja za predstavitev njihove dejavnosti. Hkrati bomo s tem omogočili študentom možnost izdelave diplom na strokovnem področju. Vsako leto bomo imeli vsaj dva predstavitvena vrtova.

8 4. Sklepi V prihodnjih letih se bo povečalo število šolskih vrtov na slovenskih šolah, predvsem na osnovnih šolah. Njihov obstoj in razvoj sta odvisna od namena in postavljenih ciljev, ki jih bomo opredelili pri načrtovanju. Pomen današnjega šolskega vrta je večfunkcionalen, pri tem pa je treba upoštevati potrebe sedanjega čas. Analiza predmetnikov in njihovih vsebin je pokazala možnost, da je šolski vrt mogoče uporabljati tudi za učne namene. V srednji šoli je to pri predmetih Naravoslovje v dve- in triletnih programih, Biologija v štiriletnih programih in v gimnaziji ter pri modulu Trajnostni razvoj v triletnih in štiriletnih programih. Za konkretno uporabo pa bo treba bolj natančno definirati tudi vsebine in cilje, ki jih želimo s tem doseči. Glavna skrb mora biti usmerjena v izobraževanju učiteljev, ki bodo pri uporabi odigrali najpomembnejšo vlogo. V Biotehniškem centru Naklo bomo interni projekt Šolski vrtovi kot didaktični pripomoček razširili in nadaljevali tudi z drugimi partnerji. Literatura in viri Armagan, F. O., Koksal, E. A. Faktors effecting students performances on an environment achievement test. Procedia Social and Behavioral Sciences 9 (2010) Center za poklicno izobraževanje. Kurikul na nacionalni in šolski ravni v poklicnem in strokovnem izobraževanju Metodološki priročnik (online) (citirano marec 2012). Dostopno na naslovu: Biotehniški center Naklo. Amc Promo BID: Apis mellefera carnica, bioindikator in promotor biodiverzitete (online) (citirano marec 2012). Dostopno na naslovu: Biotehniška področja, najbolj učeča se okolja. Posodobitev obstoječih in razvijanje novih programov izobraževanja in usposabljanja, Konzorcij biotehniških šol Slovenije, Novo mesto, 2007, 255 str. Društvo Mule. Soustvarjanje (online). Marec Dostopno na naslovu: Hartman, N. Šolski vrt. Diplomska naloga: Univerza v Mariboru, Pedagoška fakulteta, Maribor, Jaka iz Gorenskega ( ). Ali bi ne bili šolski verti na kmetih ljudstvu v velik dobiček? Kmetijske in rokodelske novice, letnik 19, številka 5. URN:NBN:SI:DOC-MJO6DHNF from Kolekcijski vrt Idejna zasnova: Kavčič, A., Pogačnik, M., februar Naročnik: Biotehniški center Naklo. Konec-Majcen, P. Šolski vrt osnovne šole Hajdinja v Celju, njegova vloga pri pouku biologije, drugih predmetih in dejavnosti šole. Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, oddelek za biologijo, Ljubljana, Diplomsko delo, 238 s. Leskovec, P. Šolski vrt. Diplomska naloga: Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta, Ljubljana, 1992.

9 L. F. ( ). Za šolski praktični pouk je potreben šolski vrt. Naše delo (Ptuj), letnik 2, številka 14. URN:NBN:SI:DOC-Q3UODDM0 from Matsuoka, R. H. M. Student performance and high school landscapes: Examining the links. Landscape and Urban Planning, University of Michigan, School of Natural Resources and Environment, Ann Arbor, MI 48109, USA, Ministrstvo za znanost, šolstvo, kulturo in šport. Skupne informacije o srednješolskem izobraževanju in programih (online) (citirano marec 2012). Dostopno na naslovu: Okrasni vrt. Idejna zasnova: M. T. Cvek, maj Naročnik: Biotehniški center Naklo. Park medovitih rastlin. Idejna zasnova: M. T. Cvek, maj Naročnik: Biotehniški center Naklo. Pogačnik, M. Izobraževanje za trajnostni razvoj v biotehniških šolah 2. znanstvena konferenca z mednarodno udeležbo. Management, izobraževanje in turizem družbena odgovornost za trajnostni razvoj, oktober 2010, Portorož, Slovenija. Robinson, C. W., Zajicek, J. M. Growing Minds: The Effects of a One-year School Garden Program on Six Constructs of Life Skills of Elementary School Children. HortTecchnology julij september 2005, 15(3). Strgar, J. Šolski vrt. Magistrsko delo: Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, oddelek za biologijo, Ljubljana, Šolski vrtovi in kmetijski pouk ( ). Učiteljski tovariš, letnik 66, številka 32. URN:NBN:SI:DOC-EJ8H60I7 from Šolski vrtovi ( ). Učiteljski tovariš, letnik 63, številka 13. URN:NBN:SI:DOC- 3KK17RFD from Šorgo, A. Pouk naravoslovja, usmerjen v razvoj kompetenc Razvoj naravoslovnih kompetenc: izbrana gradiva projekta. Strokovna monografija: ur. Grubelnik, Univerza v Mariboru, Fakulteta za naravoslovje in matematiko, julij Šolski ekovrt (online). Marec Dostopno na naslovu: Tüysüz, M.,Yildiran, D., Demirci, N. et all. What is the motivation difference between university students and high school students? Procedia Social and Behavioral Sciences 2 (2010) Uzorni šolski vrt ( ). Kmetijske in rokodelske novice, letnik 43, številka 31. URN:NBN:SI:DOC-M1QVQ7RJ from