PNG LNG i wok olsem wanpela han kampani bilong ExxonMobil insait long ko-vensa wantaim:

Similar documents
Namba Tri Kwata. PNG LNG Kwatali Envairomen na Sosel Ripot

Namba Foa Kwata. PNG LNG Kwatali Envairomen na Sosel Ripot

PNG LNG i wok olsem wanpela han kampani bilong ExxonMobil insait long ko-vensa wantaim:

Namba Wan Kwata. PNG LNG Kwatali Envairomen na Sosel Ripot

Namba Tu Kwata. PNG LNG Kwatali Envairomen na Sosel Ripot

Namba Wan Kwata. PNG LNG Kwatali Envairomen na Sosel Ripot

Namba Tu Kwata. PNG LNG Kwatali Envairomen na Sosel Ripot

PNG LNG Envairomen na Sosel Ripot Namba Wan Hap Bilong Yia 2015

Namba Foa Kwata. PNG LNG Kwatali Envairomen na Sosel Ripot

PNG LNG Kwatali Envairomen na Sosel Ripot Namba 4 Kwata 2010

Namba Wan Kwata. PNG LNG Kwatali Envairomen na Sosel Ripot

Eneji bilong Wol. Luksave bilong Papua Niugini. PNG LNG Kwatali Envairomen na Sosel Ripot Namba Kwata 2010

Prais bilong salim K 3.30 (incl. VAT)

RE: TOK HEVI I KAM LONG OL KOMUNITI INSAIT LONG SADP PROJEK I GO LONG INSPECTION PANEL O KOMITI BILONG GLASIM

Blong Wanem Na PAPUA NIUGINI MAS GAT GUTPELA STETISTIKS?

2011 PNG Sastenabiliti Ripot. Mekim senis

Ripot Namba PG

Intanesenel Benk bilong Rikonstraksen na Divelopmen Intanesenel Divelopmen Asosieisen OL BEKIM MENESMEN I WOKIM WANTAIM OL TINGTING BILONG TOK ORAIT

RIPOT SAMERI BEKGRAUN NA AS BILONG SEVEI. Ol de bilong sevei. Sotpela toktok long sevei eria

Madang solwara bisnis. senta bai go het: Kulit

Sekim o painim aut Rait bilong Komyuniti long save

Strongim skul, strongim pipel - PM

Insait: 2012 Krismas Saplimen. Wantok Riviu bilong dispela yia...

Neville Bartle i raitim dispela stadi long Nehemia

Planti senis i daunim rait bilong ol yangpela sumatin. Sensasip. Awenes long. woksop... Niuspepa Bilong Yumi Ol PNG Stret!

Indigenous knowledge and the value of plants. Husat papa bilong save long ol plants? Appendix Two. Laspela hap long buk Tu

PNG i ran olsem Afrika

Septemba - Disemba N o. 184 Magazine of the Evangelical Brotherhood Church. Gutpela Pasin. Rot bilong kamapim.

Vot pepa bai kam long mun Mas. Insait: Isten Hailans redi long 2017 Ileksen - P2. Kina bai lukautim mani bilong Nasfund - P3

Sios helt sevis bungim hevi

Lapun tasol strong yet...

Ol gavman bisnis i winim K20 bilien

Niuspepa Bilong Yumi Ol PNG Stret!

Juffa laikim eksen long SABL ripot

May - August No. 183 Magazine of the Evangelical Brotherhood Church CHAMPIONS WITH CHRIST

PNG i no gat helt standet

PNG hat long sekim rekot ilong Fainens Dipatmen

Gavman bai bihainim stret 2016 Nesenel Baset

Femili dai wantaim long balus birua

Chan wari long birua bilong ol risos projek

2015 baset salens. Stanley Nondol i raitim

Paraka, O Neill aut long nupela COI. Independens saplimen insait Pes 6,7,8 na 23. Ol poto 14 na 15 SOIM RISPEK. K1 tasol.

Niuspepa Bilong Yumi Ol PNG Stret! Pilai bai kamap long taim

Ricegrowers Anti-Bribery and Corruption Policy. Ricegrowers Ltd Anti-Bribery na Corruption Polisi. Issue Date: May 2013

Wokman pilim pen long takis

Tupela memba i kros. 41 yias Independens raun wantaim stail - P14-15

SunRice Group Speak Up Policy

OPOSISEN I GAT NAMBA:

MELANESIAN JOURNAL OF THEOLOGY

Jisas Krais. Blut bilong sipsip, Hauslotu Sel, Wok Pris. Sabat Kaikai. slotu Sel, Wok Pris. September - December No. 190

Namba tri UN bos i raun long PNG

antri bai sot long mani

Hevi bilong Telikom na PNG Power givim hevi long ol Hailans kastoma

Gutbai Oseah Philemon(OP)

K14.2 bilien baset bilong 2016

NG rausim ios wokman

O Neill makim. nupela minista

Dinau baset bai go antap tru

El Nino dai ripot i no klia yet

Spes i sot. Ailan sindaun long bikpela wari - Pes 2. Tisa lonsim intanet benking websait - Pes 4

O Neill: PNG senis hariap tru

Papagraun bai gat sea long Ok Tedi na BCL

edim plen bilong tuna isnis na klaimet senis

Makim odit komiti long sekim ripot bilong distrik mani - Temu

OL ELEMENTERI SKUL PIKININI:

Gavman putim ai long ol Supa Fan

Pes 16 na 17. Niuspepa Bilong Yumi Ol PNG Stret! K1 tasol

...Metal prais pundaun

Gavman bai rausim 2010 Envaironmen Loa senis

Bikpela hat wok. tru long boda... INSAIT P15. Fri Wes Papua. NCDC kisim nupela trak bilong karim pipia... bringim pret long ol pipel..

Ol sios i egensim lo bilong kilim ol kalabus

O Neill promotim invesmen

Polis Pawa! P10. Bai kostim K15.6 bilian. opim bek Panguna main... Digicel Yumi FM PNG Musik Awod kam bek...

ISTA. Wantok. Somare tok tenkyu. Lukim spesel saplimen bilong Gren Sif Sir Michael long ol pes insait. K1 tasol. Niuspepa Bilong Yumi Ol PNG Stret!

Glasim Judisal Kondak Bil

Olgeta plen long kantri mas lukluk moa long populesin - Dokta Mola

Niuspepa Bilong Yumi Ol PNG Stret!

Madang taun bagarap - pes 7

Meri Krismas. Hepi Niu Yia Olgeta! Amamasim dispela bikpela de bilong yumi, stap wanbel na lukautim yu yet!!

Asbisop John Ribat kamap Kardinel

Wokabaut bilong Prins Charles bai kostim K10 milian

Gan i go bek long han bilong polis na ami - P6

Mande neks wik- O Neill o Somare?

Guria kilim tupela long ARoB

40 YIA NA I GO REFOMESEN ANIVESARI. Nius na toktok bilong 500 yia selebresen Lukim long pes 60 MAS NAMBA 30 ELCPNG SINOT LONG HELDSBACH Pes...

Namba 1949 Desemba 29, Janueri 4, pes Niuspepa Bilong Yumi Ol PNG Stret! K1 tasol

Dion em i Deputi Praim Minista

oken mamas ani yet Lukim ol Wol nius poto... Pes LAIPSTAIL- Nupela drama pilai kempein bai helpim MDG... Pes I go moa long pes 3

Ol dia brata na susa bilong

Ista... INSAIT. King Jisas Krais... P4,5. P8,9 Lukim ol stori bilong Ista insait.. Tingim dai bilong. Lukim Ista Spesel insait. long pes...

Gavman skelim K20m bilong Nesenel I.D. kad sistem

Kisim pepa long stop drag long komyuniti - p7. NHC wokman kisim 4-pela de profesenel in haus trening - p2

avman makim 20, 000 long gol medol

ol nupela provins go pas

Palamen i senisim 10-pela seksen bilong konstitusen

Givim bek mani bilong Ilektoral Komisin

Namba 1991 Oktoba 18-24, pes Niuspepa Bilong Yumi Ol PNG Stret! K1 tasol

OTML papagraun egensim O Neill

Liklik Baibel Dikseneri

PNC, NA, Indipenden kendidet i resis pas

Transcription:

PNG LNG Envaironmentel na Sosel Ripot Yia 2017

PNG LNG i wok olsem wanpela han kampani bilong ExxonMobil insait long ko-vensa wantaim:

Yutilitis Teknisen, Jonathan Bebego na Mekenikel Teknisen, Junias Warpin long LNG Plent Marin Teminal Ekseketiv toktok Operesens bilong mipela i wok long kamap gut tru long olgeta level. Mipela i bin winim wanpela moa gutpela yia bikos long gutpela wokbung na hatwok bilong ol wokmanmeri bilong mipela, ol ko-vensera, ol saplaia, ol lenona na gavman. Andrew Barry, Manesing Dairekta, ExxonMobil PNG Limited ExxonMobil PNG Limited (EMPNG) i mekim seif wok long kamapim moa long 27 milien ton bilong Likwifait Neturel Gas (LNG) na i salim aut 374 LNG kago long taim prodaksen i stat i kam inap nau. 374 LNG kago i go long ol kastoma Ol fasiliti bilong EMPNG i operet long seif wei 20 pesen antap moa long mak ol i bin putim long 2017 na i bin kamapim moa long 8.2 milien ton LNG. Dispela i winim mak ol i putim pastaim, 6.9 milien ton long wanpela yia. Total mak bilong 110 LNG kago em ol i bin salim i go long ol kastoma long Esia long 2017. PNG LNG Envaironmentel na Sosel Ripot Yia 2017 pnglng.com i

EMPNG i wanpela han bilong Exxon Mobil Corporation, na em i go pas long mekim wok bilong Papua Niugini (PNG) LNG prodaksen fasiliti wantaim ol ko-vensera patna olsem: Oil Search Limited, Kumul Petroleum Holdings Limited, Santos Limited, JX Nippon Oil and Gas Exploration Corporation, Mineral Resources Development Company Limited, wantaim ol wanwok bilong ol. Dispela Envaironmentel na Sosel Ripot i givim ol toktok bilong wanem samting i kamap long sosel na envairomen wok bilong EMPNG long 1 Janueri 31 Desemba 2017. Sapos yu lukluk gut long en: Guria kamap long Papua Niugini Long 26 Februeri, 2018, wanpela guria strong bilong en inap long 7.5 i bin kamap long Hailans Provins bilong Papua Niugini. EMPNG i bin sapotim ol rilif wok long ol komyuniti husat i bin lusim ol famili na propeti bilong ol long dispela guria. Wok i kamap wantaim ol lokal komyuniti na ol rilif ejensi long givim ol saplai na stretim gen ol helt fasiliti na ol gaden em guria i bin bagarapim. Kampani i givim tu ol risos long helpim gavman bilong Papua Niugini long mekim bikpela wok bilong stretim ol rot long Hailans rijon. Mama kampani bilong EMPNG, Exxon Mobil Corporation i bin givim US$1 milien (klostu PGK3.5 milien) long sapotim dispela rilif wok bilong helpim ol pipel. EMPNG i bin hariap long sekap long olgeta wokmanmeri bilong kampani na ol kontrakta long ol fasiliti i stap long Apstrim long taim guria i kamap, long lukim olsem ol woka long-sait i bin seif. Prodaksen EMPNG i bin rekodim wanpela gutpela mak tru long indastri long gutpela prodaksen bilong en, we mak bilong downtime i bin daunbilo long wan pesen long 2017. Kampani i bin winim tupela bikpela mak long prodaksen, long mun Me taim em i bin salim 300 LNG kago, na tu, i bin kamapim trilien kubik fit ges long Hides Ges Kondisening Plent (HGCP) long taim prodaksen i bin stat. EMPNG i statim wok long Phase 2 bilong PNG LNG, ol i kolim Angore Gedering Sistem. Em i stap long Apstrim eria insait long Hela Provins. Dispela Angore Gedering Sistem bai i gat ol fasiliti antap long graun na samting olsem 11 kilomita paiplain i konektim tupela prodaksen wel i stap long Angore Welped A i go kamap long HGCP. Ol wok bilong prikonstraksen i bin stat long Jun 2016 na konstraksen i bin stat long bigin bilong 2017. Prodaksen bai stat long 2019. Long mun Novemba, Manesing Dairekta bilong EMPNG, Andrew Barry i bin opim wanpela nupela Building One One Team opis long LNG Plent sait. Dispela bai kamapim gutpela wok envairomen namel long ol Operesens, Mentenens, Ensinia, Wehaus, Laboratori na IT tim long wanpela ples bilong wok. Sefti na helt LNG Plent i bin winim mak we ol i bin wok moa long 10 milien aua tasol i no bin gat wanpela Lost Time Incident i kamap, long taim prodaksen i bin kamap inap nau. LNG Plant i bin pinisim tupela bikpela mentenens kempen bilong ol refrijeresen ges tebain. Ol i bin wok moa long 75,000 aua na i no gat ripot bilong wanpela bikpela bagarap i kamap. Manesing Dairekta bilong EMPNG, Andrew Barry, i tok kampani i no bin kisim bagarap long dispela guria bikos long hai kwaliti disain na konstraksen bilong ol fasiliti na tu, rispons bilong ol woka i bin hariap tru. Namba wan rispons bilong wokfos bilong mipela i bin hariap tru na dispela i helpim ol pipel long stap seif, na i stopim ol bikpela bagarap long ol ikwipmen, na i stopim ges long kam aut. Mipela i komitet long sapotim longpela taim, ol wok bilong helpim ol komyuniti long Hela, Sauten Hailans na long Westen provins husat i kisim bagarap long dispela guria. Bai mipela I wok klostu yet wantaim ol rilif ejensi na Nesenel Disasta Senta long ol wok bilong kirapim bek sindaun bilong ol dispela komyuniti. Andrew Barry Manesing Dairekta, EMPNG Long kisim moa tok save lukim www.pnglng.com Operesens Teknisen, Janeth Gurame, long HGCP Ol tim long Apstrim eria i bin wok 263 de na i no gat ripot bilong wanpela bilong ol i kisim bagarap long 2017. I bin gat apgret bilong ol imejensi ikwipmen long ol klinik long woksait na kampani i baim ol 6-pela nupela potabel maltipepes difibrileta na ol monita, na wanpela apgret SimMan peisen simuleta manekin em ol i bin disainim bilong medikol trening. I gat wanpela nupela Papua Niugini dokta i bin go wok long HGCP klinik long 2017. ii

Selebretim 300 LNG kago long LNG Plent EMPNG i gohet yet long Patnasip long Helt agrimen wantaim Papua New Guinea Institute of Medical Research. Wanpela ki hap bilong dispela agrimen em dispela integretet Helt Demografik Seveilens Sistem (ihdss), em ol i save yusim long skelim impek bilong PNG LNG long laip bilong ol komyuniti insait long Hiri na Hides namel long 2007 na 2017. Papua New Guinea Institute of Medical Research i bin pinisim riviu bilong ihdss long 2017 wantaim sapot bilong EMPNG. Dispela riviu i no bin painim bikpela senis long luksave na tok klia sapos PNG LNG i bin kamapim indai. Em i painimaut olsem ihdss i bin kamapim gutpela helt data bilong ol sik na ol pipel i dai long Papua Niugini, na Nesenel Dipatmen bilong Helt i ken yusim dispela infomesen long luksave na kamapim ol progrem bilong bringim gutpela helt long kantri. Em i painim tu olsem edukesen, moa yet edukesen bilong ol meri, i bin kamap gut long Hiri. Na sampela gutpela ikonomik senis, kain olsem yusim ol benk akaun, na baim ol gutpela material bilong wokim haus, i bin kamap long Hiri na Hides tu. EMPNG i gohet yet long wok bung wantaim Texas Childrens Hospital long 2017, na ol i wok strong long lukautim helt bilong ol mama na pikinini, kamapim gut heltkea edukesen na strongim tu pablik helt progrem long Papua Niugini. Envairomen EMPNG i bin wokbung wantaim ikosistem menesmen speselis, Biotropica Australia na Papua Niugini Nesenel Egrikalsa Kwarentin na Inspeksen Atoriti (NAQIA), na ol i bin lonsim Exotic Plants of the Kikori River Basin long 2017. Dispela buk bai helpim long luksave long ol gras nogut i gro long hap bilong Kikori River Basin. Wantaim 800 kopi bilong dispela buk, EMPNG i givim aut tu ol wid aidentifikesen kad long NAQIA long helpim ol inspeksen tim bilong ol i mekim awenes long ol dispela gras nogut. Long mun Mas, ol 55 Papua Niugini konsevesen mausman i bin go stap long wanpela woksop ol i kolim Komyuniketing Konsevesen Prektis in Papua Niugini. Dispela woksop i bin toktok long ol kain samting olsem, lukautim ol enimal na ol diwai i wok long lus nau, wokim bisnis long ol enimal na diwai i wok long lus nau, na menesmen bilong ol pukpuk long Sepik Riva. Olsem hap bilong baidaivesiti ofset progrem bilong EMPNG, University of Papua New Guinea i stretim ol kos progrem bilong Postgraduate Diploma na Master s degree in Conservation Management long wokbung wantaim EMPNG na Mama Graun Conservation Trust Fund. I bin gat tupela konsevesen setifiket kos long 2017, long namba wan i bin gat 25 lain i kam long Kokoda Initiative. Namba wan 4-pela skolasip bilong nupela Master s degree in Conservation Management em ol i givimaut long mun Desemba. EMPNG i bin holim wanpela woksop long LNG Plent long 2017 long glasim long-tem Weist Menesmen Strateji long wok inap 30 yia. Dispela woksop i toktok long ol bisnis inap kamap long dispela na ol rot bilong painim gutpela wei bilong rausim ol strongpela weist na wei bilong rausim weist wara. EMPNG i kamapim tu wanpela agrimen wantaim Oil Search Limited long tupela kampani i sapotim wanpela narapela long menesim weist long Apstrim eria. Hap bilong dispela agrimen bai lukim Oil Search Limited i helpim long prosesim EMPNG weist i kam long Moro B Kemp. Wokfos divelopmen Long pinis bilong 2017, ol 2580 wokmanmeri na kontrakta i mekim ol wok bilong prodaksen long EMPNG. Moa long 2100 bilong ol em ol Papua Niugini sitisen, husat inapim mak bilong 82 pesen bilong ol wokfos. Ol ted pati kontrakta inapim 70 pesen bilong ol prodaksen wokfos na klostu olsem 90 pesen bilong ol kontrak woka i bilong Papua Niugini. 2580 woka i mekim ol prodaksen wok Namba foa lain bilong ol 16 treni i statim Operesens na Mentenens trening progrem long Kumul Petroleum Academy long mun Janueri na ol i pinisim junia teknisen rikwaimen long Desemba. Bai ol i stat wok long ol fasiliti bilong EMPNG long Janueri 2018, we nainpela bai wok long operesens, tripela long mekenikel na wanpela em i ilektrikel teknisen. Dispela em i namba wan lain treni EMPNG i sponsa long en husat i pinisim trening bilong ol long Kumul Petroleum Academy. Bipo, ol Operesens na Mentenens trening progrem treni i save kisim trening bilong ol long Canada, Malaysia na Australia. PNG LNG Envaironmentel na Sosel Ripot Yia 2017 pnglng.com iii

Long 2017, samting olsem 80,200 aua i bin go long givim trening long samting olsem 7890 wokmanmeri na ol lain bilong ol kontrakta, long 2154 kos. Moa long 90 pesen bilong ol dispela trening aua i bin go long ol Papua Niugini sitisen. Long taim prodaksen i bin stat inap nau, ol kontrakta i winim wanpela bikpela mak, we i bin gat samting olsem 100,000 trening aua i bin kamap. Sapotim ol Papua Niugini bisnis 80,200 trening aua Ol 12-pela lenona kampani (ol Lanco) na samting olsem 200 arapela Papua Niugini bisnis i bin kisim wok wantaim EMPNG long ol wok bilong prodaksen. Ol Lanco i save givim kain sevis olsem leba haia, transpot, mentenens na saplaim ol kaikai. Ol arapela kampani i save mekim wok bilong sekiuriti, karim kago na lojistiks, mentenens saplai, medikol na ol arapela sevis. Long 2017, EMPNG i bin spendim moa long PGK477.5 milien (US$147.8 milien) insait long kantri long ol Papua Niugini bisnis. Long dispela mani, kampani i spendim moa long PGK129.3 milien (klostu US$40 milien) long ol Lanco sevis. Long taim prodaksen i bin stat, EMPNG i bin spendim klostu PGK2.3 bilien (US$705 milien) long ol Papua Niugini sevis we PGK581.6 milien (klostu US$180 milien) em ol i spendim long ol Lanco. Ol 90 liklik na namel sais bisnis (ol SME) i bin stap insait long namba tri bai-enial SME Lidasip Awod bilong Enterprise Centre long mun Oktoba. 2.3 bilien Kina spendim long ol Papua Niugini sevis Ol dispela Awod i bilong luksave long ol nambawan SME bilong Papua Niugini long ol kategori olsem gavanens, bisnis menesmen, kwaliti kontrol, asets menesmen, kopret imij na sefti, helt na envairomen. Long 2017 ol i putim wanpela nupela kategori, Best Woman Owned SME long luksave long ol bisnismeri. Namba wan Best Woman Owned SME Awod i bin go long Maryelzs Orchid Inbloom Limited, na Nares Engineers Limited i bin winim 2017 Overall Top Performing SME. Ol bisnis husat i bin resis long SME Lidasip Awod i bin pinisim bisnis asesmen long Enterprise Centre long 2016 na 2017. Enterprise Centre i bin givim moa long 6718 trening de long 2017 long ol Lanco, ol bisnis bilong ol meri na ol arapela Papua Niugini bisnis, wantaim sapot mani i kam long EMPNG. Ol i bin kamapim 56 bisnis asesmen long 2017 we 30 em ol Lanco asesmen na sevenpela em ol bisnis bilong ol meri. Moa long 860 Papua Niugini bisnis i bin kisim helpim long Enterprise Centre long 2017, na klostu 19,000 bisnis i bin kisim sapot long taim dispela Centre i bin op long 2010. Samting olsem 32,000 trening de na 489 bisnis asesmen i bin kamap long dispela Centre i kam inap nau. Redio Opereta, Doko Auda bilong wanpela Lanco Laba Security Services Limited, long LNG Plent operesen senta

Ol Memba bilong Papua Niugini nesenel palamen na Semba bilong Mains na Petrolium long LNG Plent Sosel divelopmen Long 2017, EMPNG i bin spendim PGK44.8 milien (US$13.9 milien) long ol komyuniti invesmen progrem i karamapim edukesen, helt, komyuniti infrastraksa na ol envairomen projek. 44.8 milien Kina invesmen long ol komyuniti Long dispela yia, ol tripela viles long LNG Plent sait i bin kisim ol infrastraksa, long Lea Lea ol i bin kisim wanpela Komyuniti Senta, Papa Priskul i bin kisim nupela dabol klasrum na wanpela nupela Wimens Risos Senta long Boera Viles. Long Apstrim eria, Baguale Viles ol i bin stretim gut gen helt senta, ol i stretim gut faivpela klasrum long Juni Praimeri Skul na wanpela nupela dabol klasrum long Kikori Praimeri Skul. Kampani i givim tu ol skul desk, sia na tebol bilong tisa, i go long nainpela skul long LNG Plent sait long dispela yia. Ol dispela samting bai helpim ol studen long skul gut. EMPNG i sainim fanding agrimen wantaim Sentral Provinsal Gavman long kirapim ol trening progrem bilong Skul Bod ov Menesmen Trening progrem long ol skul long Sentral Provins. EMPNG Manesing Dairekta, Andrew Barry na Sentral Provinsal Edministreta, Gei Guni Raga, i sainim Skul Bod ov Menesmen fanding agrimen Dispela trening progrem i kam long School Board of Management Training Manual, na EMPNG i bin givim mani na wok bung wantaim Sentral Provinsal Gavman long kamapim long 2016. Dispela progrem i bilong helpim ol skul bod long wok stret na kamap ol gutpela lida long wok bilong ol skul. Mani EMPNG i givim nau bai i go long trening bilong ol skul bod ov menesmen long tupela yia i kam, bai i gat hap bilong train-the-trainer, na bai ol i glasim na skelim wanem ol samting ol i lukim insait long dispela Manual. Kampani i sapotim tu moa trening progrem bilong ol Skul Bod ov Menesmen long ol skul long Hela Provins. EMPNG i wok long sapotim ol projek i helpim sindaun bilong ol lokal komyuniti. Eksampel, samting olsem 250 hauslain husat i bin stap insait long komyuniti laivlihud impruvmen projek bilong EMPNG, i bin groim klostu 30 ton fres prut na vestebel, na ol i bin kisim moa long PGK55,000 (US$17,022) long taim ol i bin salim long maket long 2017. Long mun Oktoba, moa long 2000 pipel i bin stap insait long Intenesenel Yut De selebresen long Pimaga long Sauten Hailans Provins. Het tok bilong 2017 Intenesenel Yut De em Youths for Peace. Long taim bilong dispela selebresen, ol i bin opim tu Kuige Yut Trening na Divelopmen Senta. Dispela Senta i givim teknikel trening long ol yut olsem kapentri, ilektrikel na mekenikel skil. Bai skul i givim tu distens edukesen bilong Gret 7 i go inap Gret 10 aninit long Fleksibel Open na Distens Edukesen Progrem bilong Gavman bilong Papua Niugini. Wokbung wantaim ol stekholda na komyuniti Bihain long nesenel ileksen bilong Papua Niugini, ol 34 nupela memba bilong palamen i bin go lukluk raun long LNG Plent sait long mun Ogas long wan wik orientesen bilong ol. PNG LNG Envaironmentel na Sosel Ripot Yia 2017 pnglng.com v

Long Septemba, kampani i bin baim moa long PGK15 milien (US$4.6 milien) royalti mani, namba wan taim tru, i go long akaun bilong ol 90 papagraun grup bilong LNG Plent sait eria aninit long Ambrela Sering Agrimen namel long Gavman na ol papagraun, we i tok long serim ol benefit bilong LNG prodaksen. EMPNG i wok long bung wantaim ol komyuniti long tok save long wanem samting i kamap long prodaksen na long helpim ol komyuniti sapot progrem. Long taim prodaksen i stat, EMPNG i bin gat samting olsem 30,000 miting wantaim ol stekholda long samting olsem 230 komyuniti we 23,000 em ol infomal miting na samting olsem 7,000 em ol fomal miting. 30,000 engesmen long 230 komyuniti Ol studen bilong Papa Praimeri Skul wantaim ol rot sefti awenes pepa em i bin kisim long miting Long 2017, kampani i bin mekim 2229 fomal miting na 4836 infomal miting long 205 komyuniti. Moa long 53,450 pipel i bin kamap long ol dispela miting. Ol i bin toktok long komyuniti divelopmen sapot progrem, Angore Gedering Sistem na sefti long ol rot na wara. EMPNG i stap strong yet long sanapim strongpela faundesen we bai helpim long kamapim moa wok bilong ol Papua Niugini, givim gutpela sans long ol lokal bisnis, skruim moa wok bilong komyuniti divelopmen na kontribut long kamapim moa mani bilong gavman long bihain taim. Mipela i gat bikpela wok i stap yet long bungim ol dispela sans i kam bihain. Wantaim sapot bilong olgeta patna na stekhola, mipela i bilip bai mipela i ken winim dispela driman bilong yumi long bihain taim. Andrew Barry Manesing Dairekta, EMPNG vi

Port Moresby Project headquarters ExxonMobil PNG Limited Jacksons Parade Port Moresby National Capital District Papua New Guinea GPO Box 118 Port Moresby National Capital District Papua New Guinea Email pnglngproject@exxonmobil.com Web www.pnglng.com ExxonMobil PNG Limited 2018 Corporate Separateness Notice: Nothing in this material is intended to override the corporate separateness of local entities. Working relationships discussed in this material do not necessarily represent a reporting connection, but may reflect a functional guidance, stewardship, or service relationship. Where shareholder consideration of a local entity matter is contemplated by this material, responsibility for action remains with the local entity. The terms corporation, company, affiliate, ExxonMobil, Exxon, Mobil, Esso, our, we and its, as used in this material may refer to Exxon Mobil Corporation, to one of its divisions, to the companies affiliated with Exxon Mobil Corporation, or to any one or more of the foregoing. The shorter terms are used merely for convenience and simplicity. Data adjustments may occur after publication and as such, data may be revised in future Reports. For the purposes of this Report, the currency conversion rate used, between Papua New Guinea Kina (PGK) and United States Dollars (US$) is 0.3095 [PGK1 = US$0.3095]. This rate is as published by the Bank of Papua New Guinea at 31 December 2017. Printed on 55% recycled FSC Mix Certified paper. Prepared by IDP Consulting (Singapore) Pte. Ltd.

Energy for the World. Opportunity for Papua New Guinea. Eneji Bilong Wol. Luksave Bilong Papua Niugini.