Namba Tri Kwata. PNG LNG Kwatali Envairomen na Sosel Ripot

Similar documents
Namba Wan Kwata. PNG LNG Kwatali Envairomen na Sosel Ripot

Namba Foa Kwata. PNG LNG Kwatali Envairomen na Sosel Ripot

Namba Tu Kwata. PNG LNG Kwatali Envairomen na Sosel Ripot

Namba Wan Kwata. PNG LNG Kwatali Envairomen na Sosel Ripot

PNG LNG i wok olsem wanpela han kampani bilong ExxonMobil insait long ko-vensa wantaim:

Namba Foa Kwata. PNG LNG Kwatali Envairomen na Sosel Ripot

PNG LNG Envairomen na Sosel Ripot Namba Wan Hap Bilong Yia 2015

PNG LNG i wok olsem wanpela han kampani bilong ExxonMobil insait long ko-vensa wantaim:

Namba Tu Kwata. PNG LNG Kwatali Envairomen na Sosel Ripot

PNG LNG Kwatali Envairomen na Sosel Ripot Namba 4 Kwata 2010

Eneji bilong Wol. Luksave bilong Papua Niugini. PNG LNG Kwatali Envairomen na Sosel Ripot Namba Kwata 2010

Namba Wan Kwata. PNG LNG Kwatali Envairomen na Sosel Ripot

RE: TOK HEVI I KAM LONG OL KOMUNITI INSAIT LONG SADP PROJEK I GO LONG INSPECTION PANEL O KOMITI BILONG GLASIM

Neville Bartle i raitim dispela stadi long Nehemia

Blong Wanem Na PAPUA NIUGINI MAS GAT GUTPELA STETISTIKS?

Prais bilong salim K 3.30 (incl. VAT)

Intanesenel Benk bilong Rikonstraksen na Divelopmen Intanesenel Divelopmen Asosieisen OL BEKIM MENESMEN I WOKIM WANTAIM OL TINGTING BILONG TOK ORAIT

Madang solwara bisnis. senta bai go het: Kulit

2011 PNG Sastenabiliti Ripot. Mekim senis

RIPOT SAMERI BEKGRAUN NA AS BILONG SEVEI. Ol de bilong sevei. Sotpela toktok long sevei eria

Septemba - Disemba N o. 184 Magazine of the Evangelical Brotherhood Church. Gutpela Pasin. Rot bilong kamapim.

Indigenous knowledge and the value of plants. Husat papa bilong save long ol plants? Appendix Two. Laspela hap long buk Tu

Jisas Krais. Blut bilong sipsip, Hauslotu Sel, Wok Pris. Sabat Kaikai. slotu Sel, Wok Pris. September - December No. 190

Sekim o painim aut Rait bilong Komyuniti long save

Planti senis i daunim rait bilong ol yangpela sumatin. Sensasip. Awenes long. woksop... Niuspepa Bilong Yumi Ol PNG Stret!

PNG i ran olsem Afrika

Strongim skul, strongim pipel - PM

MELANESIAN JOURNAL OF THEOLOGY

May - August No. 183 Magazine of the Evangelical Brotherhood Church CHAMPIONS WITH CHRIST

Sios helt sevis bungim hevi

Ripot Namba PG

OPOSISEN I GAT NAMBA:

El Nino dai ripot i no klia yet

O Neill makim. nupela minista

Femili dai wantaim long balus birua

Namba tri UN bos i raun long PNG

Niuspepa Bilong Yumi Ol PNG Stret! Pilai bai kamap long taim

Niuspepa Bilong Yumi Ol PNG Stret!

Ricegrowers Anti-Bribery and Corruption Policy. Ricegrowers Ltd Anti-Bribery na Corruption Polisi. Issue Date: May 2013

Lapun tasol strong yet...

Insait: 2012 Krismas Saplimen. Wantok Riviu bilong dispela yia...

PNG i no gat helt standet

Gavman bai bihainim stret 2016 Nesenel Baset

Paraka, O Neill aut long nupela COI. Independens saplimen insait Pes 6,7,8 na 23. Ol poto 14 na 15 SOIM RISPEK. K1 tasol.

Madang taun bagarap - pes 7

Juffa laikim eksen long SABL ripot

Chan wari long birua bilong ol risos projek

Wokman pilim pen long takis

Tupela memba i kros. 41 yias Independens raun wantaim stail - P14-15

edim plen bilong tuna isnis na klaimet senis

Vot pepa bai kam long mun Mas. Insait: Isten Hailans redi long 2017 Ileksen - P2. Kina bai lukautim mani bilong Nasfund - P3

OL ELEMENTERI SKUL PIKININI:

Gavman putim ai long ol Supa Fan

SunRice Group Speak Up Policy

Spes i sot. Ailan sindaun long bikpela wari - Pes 2. Tisa lonsim intanet benking websait - Pes 4

Gavman skelim K20m bilong Nesenel I.D. kad sistem

Makim odit komiti long sekim ripot bilong distrik mani - Temu

2015 baset salens. Stanley Nondol i raitim

Gutbai Oseah Philemon(OP)

oken mamas ani yet Lukim ol Wol nius poto... Pes LAIPSTAIL- Nupela drama pilai kempein bai helpim MDG... Pes I go moa long pes 3

NG rausim ios wokman

Hevi bilong Telikom na PNG Power givim hevi long ol Hailans kastoma

Pes 16 na 17. Niuspepa Bilong Yumi Ol PNG Stret! K1 tasol

Gavman bai rausim 2010 Envaironmen Loa senis

O Neill promotim invesmen

Bikpela hat wok. tru long boda... INSAIT P15. Fri Wes Papua. NCDC kisim nupela trak bilong karim pipia... bringim pret long ol pipel..

Ista... INSAIT. King Jisas Krais... P4,5. P8,9 Lukim ol stori bilong Ista insait.. Tingim dai bilong. Lukim Ista Spesel insait. long pes...

Ol gavman bisnis i winim K20 bilien

PNG hat long sekim rekot ilong Fainens Dipatmen

Glasim Judisal Kondak Bil

Wokabaut bilong Prins Charles bai kostim K10 milian

Olgeta plen long kantri mas lukluk moa long populesin - Dokta Mola

ISTA. Wantok. Somare tok tenkyu. Lukim spesel saplimen bilong Gren Sif Sir Michael long ol pes insait. K1 tasol. Niuspepa Bilong Yumi Ol PNG Stret!

Ol sios i egensim lo bilong kilim ol kalabus

...Metal prais pundaun

Asbisop John Ribat kamap Kardinel

antri bai sot long mani

Liklik Baibel Dikseneri

Meri Krismas. Hepi Niu Yia Olgeta! Amamasim dispela bikpela de bilong yumi, stap wanbel na lukautim yu yet!!

Niuspepa Bilong Yumi Ol PNG Stret!

Ol dia brata na susa bilong

K14.2 bilien baset bilong 2016

40 YIA NA I GO REFOMESEN ANIVESARI. Nius na toktok bilong 500 yia selebresen Lukim long pes 60 MAS NAMBA 30 ELCPNG SINOT LONG HELDSBACH Pes...

OTML papagraun egensim O Neill

Polis Pawa! P10. Bai kostim K15.6 bilian. opim bek Panguna main... Digicel Yumi FM PNG Musik Awod kam bek...

Papagraun bai gat sea long Ok Tedi na BCL

Namba 1991 Oktoba 18-24, pes Niuspepa Bilong Yumi Ol PNG Stret! K1 tasol

Sister Claudia Apalenda Sister Theresia Boyek

Kisim pepa long stop drag long komyuniti - p7. NHC wokman kisim 4-pela de profesenel in haus trening - p2

Dinau baset bai go antap tru

Guria kilim tupela long ARoB

BCL i stopim sampela wok program

Namba 1949 Desemba 29, Janueri 4, pes Niuspepa Bilong Yumi Ol PNG Stret! K1 tasol

O Neill: PNG senis hariap tru

Dion em i Deputi Praim Minista

Mande neks wik- O Neill o Somare?

avman makim 20, 000 long gol medol

Narapela kain Pop INSAIT P15. Pablik sevis i slek... Selebretim yia bilong Snek long Basamuk... Moa stori long nupela Pop long pes 4 na 5...

Gan i go bek long han bilong polis na ami - P6

op risain Polis i no Jas long wokim disisen -Pes 3 Bai stap long vatiken monastri na pre I go moa long pes 2... Jada 013

Transcription:

PNG LNG Kwatali Envairomen na Sosel Ripot Namba Tri Kwata 2014 Energy for the World. Opportunity for Papua New Guinea. Eneji Bilong Wol. Luksave Bilong Papua Niugini.

www.pnglng.com

ET Ekseketiv toktok Dispela em i namba wan EMPNG Envairomen na Sosel Ripot i kamap bihain long prodaksen wok i bin stat. Em i tok save long wok bilong sefti, helt, sekiuriti, envairomen na sosel ektiviti i bin kamap long taim bilong prodaksen operesen long namba tri kwata bilong 2014. EMPNG em i wanpela han bilong ExxonMobil Corporation, na em i go pas long mekim wok bilong Papua Niugini Likwifait Neturel Ges (PNG LNG) Projek. PNG LNG Projek fasiliti i bin kamap wantaim ol ko-vensera patna olsem: Oil Search Limited, National Petroleum Company of PNG (Kroton) Limited, Santos Limited, JX Nippon Oil and Gas Exploration Corporation, Mineral Resources Development Company Limited na Petromin PNG Holdings Limited, wantaim ol wanwok bilong ol. Prodaksen Long dispela kwata, sikispela wel long Hides Welpeds i bin kamapim gut wok, na wok bilong drilim wel bilong putim wara i save kamaut wantaim ges (produced water disposal well) na ol wel long Hides Welped G wels i pinis. Narapela prodaksen gol ExxonMobil PNG Limited i mekim gut wok na pinisim narapela prodaksen gol wantaim tu milien ton LNG em i kamapim inap nau. Olgeta wok i bin ran gut long taim konstraksen i pinis na senis i go long prodaksen bikos long ol gutpela wokmanmeri bilong mipela. - Peter Graham, Manesing Dairekta, ExxonMobil PNG Limited ExxonMobil PNG Limited (EMPNG) i mekim gut wok na pinisim narapela prodaksen gol, wantaim tu milien ton LNG em i kamapim na namba 30 LNG kago i go long ol kastoma long Esia long taim prodaksen wok i stat. Em i bin kamapim 1.6 milien ton LNG long namba tri kwata tasol. EMPNG i bin winim prais ol i kolim LNG Innovation Asia Pacific Award, ol i bin givim long namba sikis annual World LNG Series Asia Pacific Summit long mun Septemba, bikos em i hariap tru long pinisim olgeta wok long tupela train na stat ap wok i kamap bipo long taim ol i bin makim. Rig 703 long Hides Welped G LNG Plent na Hides Ges Kondisening Plent (HGCP) i pinisim gut 72-aua test we olgeta wok i bin ran gut. Asosietet ges saplai i kam long Gobe Prodaksen Fasiliti bilong Oil Search Limited i bin stat tu na ol wok bilong putim naphtha insait long namba wan tenka sip i bin pinis, na sip i karim 9,500 ton. 1.6 MILIEN TON LNG i kamap long dispela kwata PNG LNG Kwatali Envairomen na Sosel Ripot Namba Tri Kwata 2014 I

Konstraksen wok long Pemanen Fasiliti Kompaun long Pot Mosbi i wok long go yet, we ol wok bilong insait na fran bilong edministresen na ol arapela sapot sevis bilding i bin stat long dispela kwata. Sapos yu lukluk gut long en: EMPNG i winim inovesen awod EMPNG i bin winim LNG Innovation Asia Pacific Award bikos ol i hariap tru long pinisim ol wok na stat ap long tupela trein. Ol i bin kisim dispela awod long 24 Septemba long Singapore long taim bilong namba sikis annual World LNG Series Asia Pacific Summit. EMPNG i bin winim dispela awod namel long sikispela top grup em nem bilong ol tu i bin stap long lista. Senia PNG LNG Projek Manesa, Yow-Yeen Lee, i tok kampani i bin win bikos long hatwok bilong planti pipel husat i helpim long sanapim ol dispela fasiliti, stat long ol ko-vensera patna i go inap long ol pipel bilong Papua Niugini. EMPNG i winim planti bikpela salens, long kain wok bilong kamapim strongim wok pren wantaim ol komyuniti, envairomen manesemen progrem, pinisim ol wok na statim prodaksen hariap tru we i winim taim ol i bin makim long dispela namba wan nupela kain wok, Yow-Yeen i tok. Mipela i amamas olsem ol wanwok bilong mipela long LNG indastri i luksave long ol wok mipela i bin kamapim, em i tok. Sefti, helt na sekiuriti Long namba tri kwata, EMPNG konstraksen na prodaksen ogenaisesen wantaim i bin winim 18 milien aua long mekim ol wok, long yia i kam inap nau, na i no gat wanpela Lost Time Incident i bin kamap. 18 + MILIEN AUA wok long 2014 no gat Lost Time Incident Kampani i wok long strongim yet stretpela pasin bilong wok na stap sef long Kalsa na Disain inisitiv. Dispela inisitiv i lukluk long kamapim wanpela sefti lidasip envairomen, luksave long ol samting inap kamapim birua, na bosim gut ol kain wok we bikpela bagarap moa inap kamap. Kampani i wok long kamapim yet Sefti Sempian trening progrem bilong skulim ol wokmanmeri long ol namba wan skil ol i mas lainim long promotim sef kalsa, o sef pasin bilong wok, insait long ol kain kain wok ples bilong EMPNG. Ol i makim ol lain bilong trening long save bilong ol long mekim wok bilong kamapim sefti kalsa long ples bilong wok na insait long lokal komyuniti tu. I kam inap nau, moa long 200 prodaksen woka i bin pinisim trening insait long dispela Sefti Sempian inisitiv. Wok bilong tok save long sefti wantaim ol komyuniti long ol ples klostu long ol fasiliti bilong EMPNG i wok long gohet yet. Long dispela kwata, wanpela rot sefti awenes kempen i bin kamap long nainpela skul long ol komyuniti klostu ong LNG Plent. Moa long 2,000 studen i bin stap insait long dispela kempen, we i bin gat ol piksa, ol pilai na singsing i gat ki tok save bilong rot sefti. Senia PNG LNG Projek Manesa Yow-Yeen Lee (raithan) i kisim dispela LNG Innovation Asia-Pasific Award Ol ges kompesen train long HGCP Ol senis long helt progrem bilong wokfos i go long eria bilong prodaksen i bin pinis long dispela kwata. I bin gat wanpela posisen bilong givim trening i go long ol helt woka na lukim olsem bai i mas gat saveman i stap long helpim olgeta wok bilong helt. Sik misels i bin kamap long ol komyuniti long Hela Provins long dispela kwata, we planti siklain i bin go kisim marasin long Tari Jeneral Hospital. Long bekim ol askim bilong kisim marasin hariap long helpim ol dispela komyuniti i gat nid, EMPNG i givim fri medikol saplai long helpim ol nes long haus sik we planti pipel tru i bin kamap long kisim marasin. Dispela fri medikol saplai i bin gat tripela bokis ais bilong putim ol marasin bilong givim sut, ol sirins o nil bilong givim sut, entibaiotik marasin, na moa long 60 matras. EMPNG i bin givim tu misels sut long moa long 2,000 woka long Hides eria husat i no bin kisim dispela banis sut bipo. II www.pnglng.com

EMPNG i wok long givim yet sapot we moa long 2.2 milien Kina (US$900,000) komitmen i bin go long sapotim wok bilong Texas Children s Hospital, na patna bilong en Baylor College of Medicine, long Papua Niugini. I kam inap nau, dispela sapot i helpim tupela dokta bilong Texas Children s Hospital long stiaim 24 dokta bilong PNG long kisim digri ol i kolim Masters of Medicine, na ol i skulim tu narapela 65 studen bilong University of Papua New Guinea School of Medicine and Health Sciences. Long dispela wokbung wantaim Texas Children s Hospital, ol i bin kamapim tu wanpela strongpela progrem long painimaut, was gut na raitim daun ripot bilong strongpela sik malnutrisen long ol pikinini long Pot Mosbi Jeneral Hospital. I gat 90 pikinini i bin kisim marasin long dispela progrem i kam inap nau. Dispela sekiuriti woksop bilong EMPNG we i save kamap long olgeta yia, i bin kamap long Pot Mosbi long dispela kwata, na het tok bilong en em Consolidating Security Support to Operations. Dispela woksop i bin lukluk long divelopim ol namba wan skil o save bilong ol Papua Niugini sekiuriti opisa, ol i skelim wanem kain ol samting i bin kamap long taim bilong konstraksen, na bai ol i strongim wanem samting bai kamap long bihain taim long prodaksen sekiuriti wok. Envairomen Long 6 Septemba, dispela nupela Lake Kutubu Wildlife Management Resource Centre, i go stap nau long han bilong Lake Kutubu Wailaip Manesmen Eria Komiti. Dispela Centre i gat opis spes na ol arapela samting. Na bai ol i putim solar panel long kamap ilektrik pawa. Dispela Resource Centre bai i ples bung bilong olgeta wok bilong Komiti long go pas long wok bilong was na lukautim ol bus graun na wail abus i stap long dispela hap bilong Lake Kutubu. Pinisim wok bilong sanapim dispela Resource Centre, i wanpela impoten samting long pasin bilong wokbung EMPNG i mekim long sapotim baiodaivesiti manesmen insait long ol wok bilong Biodiversity Offset Delivery Plan bilong en. EMPNG i wok poroman wantaim ol lokal komyuniti long was long ples we paiplain i ran long en, Right of Way (ROW) aninit long Klen ROW Mentenens Agrimen. Long taim EMPNG i mekim wok bilong putim was, long wankain taim, ol klen tu bai putim was na tok save sapos ol i lukim graun i bruk na bai ol i klinim ol diwai na gras samting i gro long dispela ROW. Bai ol i ripot tu sapos ol i lukim ol ka nabaut i kam raun long dispela hap o ol lain i wokim haus long ol hap we kampani i bin stretim bek graun. Dispela Agrimen i givim sans long EMPNG na ol papagraun klen long strongim gutpela wokbung namel long ol, na strongim ol wok bilong lukautim ol envairomen i stap long ROW. Long dispela kwata, kampani i givim moa mani 998,000 Kina (US$402,000) bilong mekim risets wok bilong was long wanpela spesel trausel bilong wara ol i kolim Piku (Pik-nus Trausel Carettochelys insculpta). Dispela mani wantaim olgeta mani i bin go long mekim dispela risets wok long 2011 i kam inap nau em i 2.4 milien Kina (US$967,200). Dispela mani bai helpim tu tupela Papua Niugini studen husat i stadi long kisim Masters digri long go pas long ol komyuniti autris risets progrem long Kikori Delta. EMPNG i wok long gohet long stopim planti rabis i kamap na yusim gen ol samting olsem ol i bin mekim long taim bilong konstraksen. Eksampel, Hides Weist Manesmen Fasiliti i wok long kisim ol dril kating em ol i tritim pinis na yusim gen long karampim graun. Kampani i wok yet long bihainim ol plen bilong en, givim trening na dril long wokfos long stopim wanem kain imejensi o bagarap inap kamap. Dispela i karamapim tu wanem samting ol i mas mekim sapos haidrokabon i kapsait. Dispela Driling ogenaisesen i strongim gen as bilip bilong en, no spill long ol awenes progrem we i bin gat dril na trening i karamapim sef pasin bilong karim ol kemikel wara bilong drilim ol wel (non-aqueous drilling fluid) long tenk i go long ples bilong digim wel na mekim gut wok we dispela wara bai i no inap kapsait na kamapim bagarap. Long dispela kwata, i bin gat 13 dril i kamap we sampela em ol i bung long fil na toktok long wanem kain rispons i kamap na sampela dril i olsem bagarap tru i kamap na wanem samting ol woklain i mas mekim. Pasin bilong tok welkam long ol lain husat i kamap long taim bilong opim nupela Lake Kutubu Wildlife Management Resource Centre Wantaim sapot i kam long EMPNG, wanpela lendona kampani (Lanco) i bin kisim tripela mun tasol long wokim dispela senta na ol i bin givim wok long sevenpela yut bilong ol komyuniti long Lake Kutubu, Iong mekim dispela wok. Ol rispons long prodaksen spil i bin kamap faivpela taim long HGCP na faivpela taim long LNG Plent. Ol i karamapim kain kain eksampel, we sampela em ol i kamapim long kompiuta na long ol narapela, ol i yusim ol ikwipmen tru na kamapim trupela eksampel long taim haidrokabon i kapsait, na wanem samting ol wokman i mas mekim. PNG LNG Kwatali Envairomen na Sosel Ripot Namba Tri Kwata 2014 III

Wokfos divelopmen Prodaksen wokmanmeri i wok long go antap gen bihain long konstraksen wok i pinis na planti woklain i go nabaut. Long pinis bilong mun Septemba, prodaksen wokmanmeri em samting olsem 2,100, we ol Papua Niugini sitisen inap long 70 pesen bilong ol prodaksen woka. EMPNG i gat komitmen long strongim save bilong ol Papua Niugini sitisen na i givim ol trening progrem. Long dispela kwata, i bin gat moa long 10,000 aua long trening we 777 woka i go long 618 kos. Moa long hap namba bilong ol lain i kisim trening em ol sitisen bilong Papua Niugini. Ol kontrakta i bin givim tu narapela 7,500 aua trening. 17,500 + AUA long trenim ol woka Prodaksen trening long dispela kwata i bin lukluk tasol long divelopmen bilong ol greduet ensinia na ol Operesens na Mentenens treni, na teknikel trening bilong ol prodaksen woklain. Long pinis bilong mun Septemba, klostu olsem wan kwata bilong ol Operesens na Mentenens treni bilong EMPNG i pinisim Teknisen Level 1 na i go wok wantaim ol senia teknisen. Ol 30 nupela lain Operesens na Mentenens treni bai joinim trening progrem long 2015. Na wankain olsem ol lain i go pas long ol, bai ol dispela treni i pinisim Besik Skils na Advens Skils progrem, na trening-long-wokples. Ol trening bilong kalsa awenes i wok long kamap long prodaksen ples bilong wok long helpim ol woka long save gut long kain kain kalsa bilong Papua Niugini. Dispela bai helpim ol woka long save gut long histori, pasin, bilip na tingting bilong ol wanwok na bai helpim ol long klia gut long wok na toktok wantaim ol lain bilong narapela kalsa na dispela bai inap helpim sefti bilong ol woklain. Ol i stretim gen haus slip bilong ol woka long HGCP long dispela kwata, na wok i stat long kamapim gut ol kemp rum long LNG Plent, we dispela wok bai pinis long 2015. Ol i sanapim tu ol komiti long kemp long harim toktok o belhevi bilong woka long ol samtin olsem menu bilong kaikai, o rum bilong sindaun malolo na painim we long stretim. Sapotim ol Papua Niugini bisnis EMPNG i yusim ol Lanco long kukim kaikai, sekiuriti, mentenens bilong ol liklik ka, rentim ol bikpela masin bilong wok, saplai ol spea pat na haia sevis. Long dispela kwata, klostu 81milien Kina (US$32.6 milien) em ol i spendim long ol Lanco sevis. Ol narapela Papua Niugini bisnis i bin kisim wok long givim ol kain sevis olsem pot sevis, akomodesen, katering, ivent kodinesen, opis saplai, klinim ol opis na travel sevis. Long taim konstraksen i stat i kam inap nau EMPNG i bin spendim 11.1 bilien Kina (US$4.5 bilien) insait long kantri long ol Lanco na ol narapela PNG kampani. Enterprise Center i helpim 42 bisnis long dispela kwata. I kam inap nau, moa long 17,000 Papua Niugini bisnis i bin kisim helpim bilong dispela Centre. Ol i bin kirapim dispela Centre long 2010 long givim trening na skelim ol bisnis bilong ol Lanco na ol arapela Papua Niugini bisnis. Sosel divelopmen EMPNG i givim moa long 62,000 Kina (US$25,000) i go long Dipatmen bilong Edukesen long sapotim ol wok bilong Nesenel Literesi Wik long 8-12 Septemba. Ol i yusim dispela mani long tok save long watpo literesi i impoten long edukesen. Narapela 62,000 Kina em ol i givim i go long Leadership Papua New Guinea for the Emerging Pacific Dialogue konprens i kamap long mun Oktoba. Dispela tupela wik konprens i bilong Pacific Regional Commonwealth lidasip stadi progrem na samting olsem 120 lida bilong bihain taim long 21 Pasifik kantri bai kam long en. Dispela mani EMPNG i givim bai helpim ol lain bilong ol Pasifik kantri i kam long dispela stadi progrem long Papua Niugini. Ol yangpela lida i bin kisim sapot tu long 49,600 Kina (US$20,000) donesen i go long enuel Mike Manning Youth Democracy Camp, we 30 haiskul studen i bin go stap long tupela wik lidasip kemp long Lae, long dispela kwata. Dispela kemp i givim sans long ol skul pikinini i ken paitim tokok long ol samting i kamap long Papua Niugini, na harim tingting bilong ol nesenel kopresen na ol lida bilong sivil sosaiti. Narapela 47,100 Kina (US$19,000) bin go long tupela kalsa festival i bin kamap long Independens De selebresen long mun Septemba: Hiri Moale Festival long Ela Bis long Septemba 15 na 16, we ol selebresen bilong Hiri tred namel long Galp na Sentral Provins i bin kamap. Selebresen i bin stat long taim ol lagatoi kanu i bin kam sua na bikpela welkam i kamap na i pinis wantaim meri i winim namba na kamap Hiri Kwin. Na Kutubu Kundu na Digaso Festival long Septemba 19 na 20, i soim spesel wei bilong kisim Digaso wel, na ol i soim pasin bilong ol long wok saksak, wokim tapa laplap na ol narapela impoten kastam bilong laip bilong ol pipel long Kutubu rijon. Ol kalsa grup bilong Hela, Samberigi, Kikori na ol arapela Hailans eria tu i bin stap insait long dispela festival. Wanpela tim bilong 25 EMPNG volantia i bin givim taim bilong ol long mun Septemba long go lukim tupela wod bilong ol pikinini long Port Moresby General Hospital na ritim ol stori bilong Toea, buk bilong ol pikinini, i go long ol dispela sik pikinini. Ol i yusim dispela taim long helpim ol pikinini i amamas long buk na kirapim tingting bilong ol long yusim laibreri long wod bilong ol pikinini long haus sik. IV www.pnglng.com

Rebecca Arnold, Lid Media na Komunikesen Edvaisa, i amamas long Independence De selebresen Moa long 390 fama long foapela ples i stap long LNG Plent i bin stap insait long wanpela Egrikalsa Divelopmen Plen em ol i bin kirapim long 2013 na komyuniti yet i go pas long en. EMPNG i wok long helpim ol dispela fama na givim ol sid bilong planim na teknikel edvais long pasin bilong groim. Ol i bin groim ol Afrika yam long taim dispela progrem i stat na i redi nau long ol fama i kamautim. Namba tu hap bilong Livelihood Restoration Survey i bin pinis long mun Septemba. Dispela sevei i bin glasim sindaun bilong sampela ples long Projek eria we rot bilong pipel long painim mani i bin bagarap. Namba wan risal bilong dispela sevei i soim olsem sindaun bilong ol dispela pipel husat i bin painim hevi long taim konstraksen wok bilong Projek i kamap, i orait nau. Vele Rupa, Gavman Rilesen Edvaisa, EMPNG wantaim Hela Provins Gavana, Hon. Anderson Agiru, long LNG Plent Marin Teminal we LNG tenka Gigira Laitebo i anka stap Ol advokesi woksop na lukluk raun long LNG Plent i givim gutpela sans long ol stekholda long save gut long operesen bilong EMPNG na lukim wanem kain wok i kamap long LNG prodaksen. Dispela woksop i givim sans long ol pipel long kisim save long ol arapela wok bilong kampani, ol kain wok olsem komyuniti divelopmen progrem na ol arapela nesenel progrem. Ol pipel na gavman bilong Papua Niugini i spendim planti yia long wok wantaim ol patna olsem EMPNG long kamapim sastenabel divelopmen long ol komyuniti. Ol fasiliti bilong EMPNG i kamapim wok nau, na mani i kamap long prodaksen bai givim fainensel sapot inap longpela taim bihain long sapotim ol divelopmen plen bilong kantri. Wokbung wantaim ol stekholda na komyuniti Long taim ol wok i muv i go long prodaksen long dispela kwata, i bin gat planti bung i kamap wantaim ol komyuniti long tok save long ol wok bilong prodaksen na sip i karim LNG i go long ovasis maket. I bin gat moa long 1,880 bung i kamap long 135 komyuniti long ol fasiliti bilong EMPNG long dispela kwata. Namel long ol dispela bung, 460 em ol fomal bung na moa long 1,400 em ol infomal bung. Moa long 12,680 pipel i bin kamap long bung bilong ol stekholda long dispela kwata. 1,880 ENGESMEN bung i kamap long 135 komyuniti Moa long 80 bikman na meri long gavman, foren misin, na ol intenesenel ogenaisesen i bin stap long advokesi woksop na lukluk raun long LNG Plent long dispela kwata. Gavana bilong Hela Provins, Hon. Anderson Aigiru i bin wanpela bilong ol dispela lain husat i bin lukim LNG tenka Gigira Laitebo i kam sua long LNG Plent Marin Teminal. PNG LNG Kwatali Envairomen na Sosel Ripot Namba Tri Kwata 2014 V

VI www.pnglng.com

www.pnglng.com Port Moresby - Project Headquarters ExxonMobil PNG Limited Lawes Road, Munidubu Street GPO Box 118 Konedobu, Port Moresby Papua New Guinea Email: pnglngproject@exxonmobil.com PNG LNG i wok olsem wanpela han kampani bilong ExxonMobil insait long ko-vensa wantaim: